Človeško telo je zgrajeno iz organov in tkiv, ki jih sestavljajo milijoni celic. Celice so osnovne gradbene enote živih organizmov. Človeške celice vsebujejo jedro. V njem so molekule DNK (deoksiribonukleinska kislina), ki nosijo dedni zapis vsakega posameznika. Dedni zapis je sestavljen iz številnih genov. V njih je zapis za izgradnjo drugih molekul, ki so potrebne za normalno delovanje celice.

Vse celice imajo omejeno življenjsko dobo, zato se morajo neprestano obnavljati. Obnavljajo se z rastjo in delitvijo. Pri delitvi celice se DNK v jedru podvoji in vsaka nova celica vsebuje kopijo dednega zapisa izvorne celice.

Pri prepisovanju DNK lahko pride do napak, ki jih imenujemo mutacije.

Mutacije lahko nastanejo zaradi zunanjih dejavnikov kot so kajenje, prekomerno pitje alkohola, izpostavljenost kemikalijam ali sevanju. Lahko jih povzročajo tudi okužbe z virusi ali bakterijami (npr. humani papilomavirus – HPV). Mutacije se lahko tudi dedujejo (prirojene mutacije).

Spremembe genov v celičnem jedru ali mutacije lahko povzročijo nenadzorovano delitev in rast celic. Takšne celice so rakave in sčasoma, ko se zelo namnožijo, tvorijo tumorsko tkivo. Ko rakave celice prehajajo tudi v žile in limfni sistem, lahko tvorijo sekundarne tumorje v oddaljenih organih – imenujemo jih zasevki ali metastaze.

Vsak rak je lahko drugačen, glede na genomske spremembe, ki se pri posamezniku pojavijo. Če so v preteklosti rake razvrščali predvsem glede na mesto, kjer se je primarni tumor pojavil (npr. rak dojk, rak pljuč ...), je danes vse bolj pomembno vedeti, kateri geni so pri posameznem raku spremenjeni.

Vse več je učinkovitih tarčnih zdravil, ki so usmerjena v točno določene spremembe genov v tumorju (tarče). Tarčna zdravila bolnikom s prisotnimi tarčami omogočajo pomembno daljše preživetje in zagotavljajo boljšo kakovost življenja v primerjavi s tradicionalno kemoterapijo. Če v bolnikovih rakavih celicah odkrijejo določene genomske spremembe, za katere obstajajo učinkovita tarčna zdravljenja, imajo zdravniki možnost bolj preciznega zdravljenja. Če genomskih sprememb ne najdejo, je informacija prav tako uporabna, saj zdravnikom pomaga pri odločitvah o najustreznejši nadaljnji obravnavi bolnika in zdravljenju.

Zelo podroben vpogled v lastnosti tumorja omogočajo metode obširnega genomskega profiliranja (CGP – angl. comprehensive genomic profiling). Te metode iz vzorca tumorskega tkiva ali krvi naenkrat preverijo zaporedje zelo velikega števila genov. Tako dobimo iz enega testa podatek o trenutno znanih pomembnih mutacijah, ki so prisotne v celicah tumorja posameznega bolnika z rakom.

Validirane metode obširnega genomskega profiliranja FoundationOne®CDx, FoundationOne®Heme in FoundationOne®Liquid so dostopne tudi slovenskim bolnikom z rakom.

Test FoundationOne®CDx preveri 324 genov in poda še dva tumorska »podpisa«, ki se razlikujeta pri vsakem posameznem bolniku: mikrosatelitno nestabilnost (MSI – angl. microsatellite instability) in tumorsko mutacijsko breme (TMB – angl. tumor mutational burden). Ta dva podpisa sta pomembna pri presoji, ali bi bilo bolnika smiselno zdraviti z imunoterapijo. Visoki vrednosti TMB in MSI pogosto sovpadata z dobrim odgovorom na zdravljenje z imunoterapijo. Na podlagi izvida FoundationOne®CDx zdravniki onkologi lahko odkrijejo ustrezne možnosti učinkovitega zdravljenja za posameznega bolnika. V izvidu so navedene tudi klinične raziskave, v katere bi se lahko, glede na lastnosti tumorja, bolnik vključil.

Potek testiranja s storitvami FoundationOne:

Glede na obstoječa znanstvena odkritja in najdene mutacije pri posameznem bolniku z rakom, lahko končno poročilo vsebuje naslednje podatke:

  • odobrena zdravila pri vrsti raka, ki jo ima testirani bolnik,
  • odobrena zdravila pri drugi vrsti raka,
  • klinične raziskave, v katere bi se lahko, glede na lastnosti tumorja, bolnik vključil.

Čeprav je razvoj medicinske znanosti usmerjen v tako imenovano »precizno« medicino, ki kot osnovo diagnostike uporablja metode obširnega genomskega profiliranja, je potrebno poudariti, da je v tem trenutku testiranje s FoundationOne®CDx primerno predvsem za bolnike z določenimi vrstami raka (raki neznanega izvora, redki raki) ali za bolnike s pogostimi raki, pri katerih so že izčrpane možnosti sistemskega zdravljenja, a bi dodatni podatki lahko pomagali pri odločitvah za nadaljnjo obravnavo ali morebitno zdravljenje.

Testiranje FoundationOne®CDx je zaenkrat samoplačniško in ni predmet povračila iz sredstev javne zdravstvene blagajne Republike Slovenije. Pomembno je, da se o smiselnosti obširnega genomskega profiliranja vsak bolnik posvetuje s svojim onkologom.

Viri in literatura:

Slikovno gradivo: Vir: Roche

Blackader, C.B. Historical review of the causes of cancer. World J Clin Oncol 2016; 10(7):54-86.

Hanahan, D., Weinber, R. A. Hallmarks of Cancer: The Next Generation. Cell 2011; 144(5):646-674.

Rahner, N, Steinke, V. Hereditary Cancer Syndromes. Dtsch Arztebl Int 2008; 105(41):706–714.

Baumgart, M. New Molecular Targets on the Horizon in Non-Small Cell Lung Cancer. Am J Hematol Oncol 2015; 11(6):10-13.

NCCN Guidelines for Patients 2019: Lung Cancer Metastatic Non-Small Cell Lung cancer. Dostopano marca 2019 na: https://www.nccn.org/patients/guidelines/lung-metastatic/index.html.

NCCN Clinical Practice Guidelines in Oncology. Non-Small Cell Lung Cancer. Version 3.2019.

Ohashi, K., Sequist, L. V., Arcila, M. E., Lovly, C. M., Chen, X., s sod. Characteristics of Lung Cancers Harboring NRAS Mutations. Clin Cancer Res 2013; 19(9):2584–2591.

Frampton, G. M., Fichtenholtz, A., Otto, G. A., Wang K, Downing S. R., s sod. Development and validation of a clinical cancer genomic profiling test based on massively parallel DNA sequencing. Nat Biotechnol 2013; 31(11):1023–1031.

Dong, L., Wang, W., Li, A., Kansal, R., Chen, Y., s sod. Clinical Next Generation Sequencing for Precision Medicine in Cancer. Curr Genomics 2015; 16:253-263.

Pripravljeno: marec 2019
PG-0035-2019-FMI

Deli na:

0
2
2